Intervju: Tim Prezelj

Novica iz dne 27.4.2017

Intervju: Tim Prezelj

"Žal sistem ne spodbuja več kreativnosti, bolj pomembno je, da so razredi polni, da imajo šole dovolj dijakov"

Tim Prezelj je mlad raziskovalec in študent mikrobiologije na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani. Svoje življenje je že v osnovni šoli zapisal raziskovanju, ko je v osmem razredu pripravil prvo raziskovalno nalogo.  V času srednješolskega šolanja na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani se je z različnimi raziskovalnimi nalogami uvrščal med najboljše na srečanjih mladih raziskovalcev Slovenije, ki jih organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Z nalogo, v kateri je raziskoval možnost razvoja genskega cepiva proti malignem melanomu in je presegala srednješolsko raven, se je uvrstil tudi na mednarodno srečanje mladih raziskovalcev European Union Contest For Young Scientists. Za raziskavo je prejel nagrado za najboljši projekt na področju biologije in si zagotovil delovno izkušnjo v evropskem laboratoriju za molekularno biologijo v Heidelbergu v Nemčiji.

Danes se Tim posveča predvsem celični biologiji urotelija, pri njegovem raziskovalnem delu pa zelo ceni humanistična in družboslovna znanja, ki jih je pridobil tekom srednješolskega izobraževanja. Meni namreč, da širok spekter znanj z različnih področij pomaga raziskovalcu, da bolj celostno razume določeno raziskovalno področje. Tudi zato si poleg doktorata iz molekulske biologije želi pridobiti diplomo še na enem od humanističnih študijskih programov.

Trenutno si absolvent mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Zakaj si se sploh odločil za ta študij in kdaj je do te odločitve prišlo?
Že v osnovni šoli sem vedel, da se bom usmeril v biologijo. Najprej so me sicer bolj zanimale kobilice, predvsem z ekološkega vidika, vendar je ekologija pogosto podvržena vplivom, ki jih ne moreš predvideti oziroma nadzirati. Sam pa želim stvari podrobno preučiti, jim priti do dna, zato me je v srednji šoli bolj pritegnila molekulska biologija. Žal pa dodiplomskega študija v Sloveniji na tem področju (še) ni, zato sem izbral študij, ki je molekulski biologiji po programu najbolj podoben in vsebuje največ molekularno-bioloških predmetov. Tako sedaj študiram mikrobiologijo in odločitev je bila prava. Na tem študijskem programu sem pridobil odlično osnovo, kot je na primer poznavanje temeljnih mehanizmov, ki mi bo vsekakor dobro služila za nadaljnje izobraževanje.

Glede na to da v Sloveniji ni dodiplomskega študija molekulske biologije, zakaj se nisi odločil za ta študij kje v tujini? Marsikdo gre danes študirat v tujino, zakaj je tebe prepričala Slovenija?
Vedno dobro premislim posamezne možnosti in če nimam tehtnih razlogov, da bom z določeno izbiro nekaj pridobil, se za to raje ne odločim. V Sloveniji je dodiplomski študij izredno kakovosten. Vseeno je, ali osnovno znanje pridobiš na Oxfordu ali v Ljubljani. Res je, da v tujini lahko navežeš stik z večjim krogom ljudi in se ti prej odprejo kakšna vrata, vendar z akademske perspektive pridobiš šele s podiplomskim študijem v tujini. Prav tako v času dodiplomskega študija najlažje ugotoviš, kaj te zares zanima, in potem najdeš ustrezen program specializacije v tujini. Sam bom prav zaradi izkušenj in znanja, ki sem jih pridobil v času srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja v Sloveniji, skoraj zagotovo na koncu pristal v Nemčiji. Ugotovil sem namreč, da mi nemško okolje zelo ustreza, rad imam urejen sistem, prav tako me je prepričal laboratorij za molekularno biologijo v Heidelbergu, ki sem ga lahko obiskal kot nagrajenec na Srečanju mladih znanstvenikov Evropske unije.

Vidiš tudi svojo poklicno pot v tujini? Kakšni so tvoji načrti?
Poklicno me predvsem zanima položaj, ki mu v tujini pravijo »research professor« oziroma po slovensko bi temu lahko rekli raziskovalni profesor. Gre za osebo, ki je lahko vodja nekega laboratorija in zaposlena kot raziskovalec, a svoje znanje, ki ga pridobiva z aktivnim raziskovanjem, ažurno kot pedagog v majhnem obsegu svojega delovnega časa prenaša na mlajše generacije. Pedagoško delo me namreč zelo izpopolnjuje, a obenem ne želim le predavati. V Sloveniji pa žal zgoraj opisani način dela ni mogoč. Profesorji so pri nas pedagoško zelo obremenjeni, nimajo časa za poglobljene raziskave. Posamezni profesor je pogosto nosilec ali pa kakorkoli drugače udeležen pri izvajanju tudi po deset predmetov, kar je po mojem mnenju popolnoma nesmiselno, saj nihče ne more biti strokovnjak na desetih področjih. Sam nikakor ne želim delati na tak način, zato je verjetno bolj realno, da bom poklicno dejaven v tujini, a nikakor se že sedaj nočem omejiti samo na eno možnost.

Glede na to, da je za tabo poleg osnovne izobrazbe, ki jo pridobimo v slovenskem šolskem sistemu, že nešteto ur praktičnega dela v različnih laboratorijih, me zanima, če in kaj bi spremenil pri poučevanju naravoslovnih predmetov v trenutnem srednješolskem sistemu?
V slovenskem sistemu je poučevanje naravoslovja premalo praktično usmerjeno, še bolj pa je pomembna vzgoja mladih na naravoslovnih področjih. Seveda je pomembno tudi primerno podajanje znanja, vendar bi moral sistem omogočati več svobode dijakom, učencem in njihovim pedagogom. Učitelji bi morali mlade spodbujati, da sami raziskujejo in odkrivajo različna področja, ki jih zanimajo. To od učiteljev res zahteva večji angažma, vendar je to v primeru, da ima učitelj recimo pet razredov in v vsakem razredu po 30 otrok praktično nemogoče. Žal sistem ne spodbuja več kreativnosti, bolj pomembno je, da so razredi polni, da imajo šole dovolj dijakov, da lahko pokrijejo svoje stroške. Pri meni je bilo zelo pomembno, da sem imel v gimnaziji zelo močno podporo pri raziskovanju, iskanju mentorjev in drugje, obenem pa me ni nihče v nič silil. Zgodnje faze izobraževanja (osnovna in srednja šola) bi morale v prvi vrsti vzgajati odgovorne posameznike, samo vedenje pa je po mojem mnenju drugotnega pomena. Izobražen človek namreč potrebuje razumevanje, ki vedenja sestavi v širok pogled.

V času šolanja si se udeležil številnih srečanj mladih raziskovalcev in taborov v organizaciji ZOTKS, s katerimi med drugim mladim nudimo okolje, za razvoj svojih potencialov. Kaj so ti prinesle te aktivnosti?
Osebno me je najbolj determinirala gimnazija in njeno okolje. Sem pa že na gimnazijo prišel z izkušnjo eksperimentalnega in terenskega dela, ki sem ga pridobil v osnovni šoli oziroma na taborih. Vsekakor so bile to aktivnosti, v katerih sem užival, izvedel sem veliko novega, spoznal nove ljudi, to me je izpopolnjevalo. Poleg tega sem se na taborih in prek raziskovalnega dela lahko udejanjal na različnih področjih in sem se zato lažje odločil, kaj me dejansko zanima.

Danes z ZOTKS sodeluješ predvsem v vlogi podpornika oziroma si neke vrste spremljevalec mlajših raziskovalcev, ki se podajajo na mednarodna srečanja. Lahko potegneš vzporednico s to vlogo in vlogo mentorjev mladim raziskovalcem?
Tako šolski mentor, ki je običajno glavni mentor pri raziskovalnih nalogah, kot nek raziskovalec z izkušnjami z mednarodnih srečanj sta pomembna v podpornem sistemu mladega raziskovalca. Vsebinski mentor je tisti, ki raziskovalcu daje usmeritve na vsebinskem področju, z njim razpravlja o dobrih in slabih hipotezah, ga podpira pri raziskovanju. Pomembni pa smo tudi drugi, ki mladim poskušamo razložiti oziroma predstaviti še druge vidike raziskovalnega dela. Tudi pri naravoslovnem delu so namreč pomembne družboslovne komponente, kot je način branja raziskovalnih člankov, kakšen je kongresni tip predstavitve, ki je v veljavi na mednarodnih srečanjih in se razlikuje od predstavitev na slovenskem srečanju mladih raziskovalcev, na kakšen način v tujini komunicirati z ljudmi, ki se zanimajo za tvoje raziskovalno delo, in še bi lahko našteval. Sam sem na srečo tako podporo dobil že v gimnaziji. Poleg mentorice na področju biologije sem dobil veliko pomembnih informacij in znanja tudi od profesorjev z različnih humanističnih in družboslovnih področij. 

Kaj bi svetoval mladim, ki se odločajo za študij oziroma razmišljajo o svoji poklicni poti? Kaj naj pri tem upoštevajo in na kaj naj bodo pozorni?
Pri vpisu na srednjo šolo ali fakulteto ne bi smele biti pomembne statistike, koliko je na posameznih šolah zlatih maturantov in podobno. Gimnazijski program je bolj ali manj povsod enak, saj vse na koncu čaka matura. Zato pogosto poudarjam, da je pri izbiri srednje šole poleg zanimanja posameznika pomembna predvsem vzgoja in podpora posamezniku, ki jo določena šola ponuja. V času srednješolskega izobraževanja se posameznik intenzivno razvija in prek pridobljenih vrednot determinira svojo nadaljnjo življenjsko pot. Predvsem je pomembno, da šole ustvarjajo kreativno okolje, v katerem posamezniki lahko najbolj razvijejo svoje potenciale in obenem pridobijo življenjske vrednote, ki so neodvisne od področja, kateremu želi oseba posvetiti svojo nadaljnjo študijsko in poklicno pot. Temu se danes na žalost posveča premalo pozornosti. Na srečo sem bil sam na gimnaziji, na kateri je sistem spodbujal razredno skupnost. Zaposlene je zanimalo, kdo pride k njim na izobraževanje, zanimalo jih je, kako bodo v razredih združili posameznike, ki bodo lahko  kar se da dobro skupaj funkcionirali. Takšno vzpodbudno okolje pa je po mojem osnova, da lahko posameznik v največji meri razvije svoje talente.

Pripravila: Tjaša Toni Skubic

 

O projektu - serija intervjujev Kje so naše ladje?

Za leto 2017 smo poleg že ustaljenih aktivnosti pripravili nov projekt, ki smo ga poimenovali Kje so naše ladje? Poiskali bomo mlade in malo starejše, ki plujejo po širnih morjih, a imajo na Zotki eno od svojih pristanišč. Torej tiste, ki so se ali se še udeležujejo Zotkinih aktivnosti oz. sodelujejo z nami pri njihovi pripravi, in predstavili njihovo zgodbo.

Pretekli intervjuji

Intervju z dr. Simono Klemenčič: Zaradi motiviranih mladih in učiteljev, ki jih srečujem, me ni strah za prihodnost

Intervju z Markom Jeranom: Mladim je treba predstaviti uporabno vrednost kemije, to jih pritegne

Intervju z Gabrijelo Hladnik - prispevek, objavljen v časopisu Dnevnik (4. 2. 2017): Svet ne potrebuje le specializiranih strokovnjakov, ampak tudi ljudi s širino

Intervju z Domnom Kampjutom: Če hodiš samo v šolo, nimaš prave predstave o tem, kaj lahko delaš po zaključku študija

Intervju s Petrom Ogorelcem: Od sanj o poklicu pomorščaka do graditelja ladij

»V slovenskem sistemu je poučevanje naravoslovja premalo praktično usmerjeno, še bolj pa je pomembna vzgoja mladih na naravoslovnih področjih. Seveda je pomembno tudi primerno podajanje znanja, vendar bi moral sistem omogočati več svobode dijakom, učencem in njihovim pedagogom.«
Tim Prezelj (osebni arhiv)
Tim po razglasitvi rezultatov na Srečanju mladih znanstvenikov Evropske unije 2012 (arhiv ZOTKS)
Tim Prezelj (osebni arhiv)
Datum: 
torek, 25. April 2017