Intervju: dr. Andrej Godec

Novica iz dne 25.5.2020

Intervju: dr. Andrej Godec

»Ohranite radovednost in poslušajte svoje srce in glavo.«

Dr. Andrej Godec prihaja iz Topolšice, kjer je prva štiri leta obiskoval osnovno šolo. Osnovnošolsko šolanje je nato nadaljeval in končal v Šoštanju in se kot velik ljubitelj naravoslovja vpisal na Srednjo kemijsko šolo v Rušah pri Mariboru. Študij je nadaljeval na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT), kjer je tudi magistriral in doktoriral. Andrej se je ustalil v Ljubljani, na FKKT pa je kot asistent in predavatelj zaposlen na katedri za fizikalno kemijo.

Andrej je naš nepogrešljiv zunanji sodelavec, ki pomaga pri pripravah dijakov na mednarodno kemijsko olimpijado. Pomaga tudi pri sestavljanju nalog za tekmovanja iz znanja kemije, z drugimi avtorji pa je sodeloval pri pisanju kemijskih učbenikov za osnovno šolo in gimnazijo ter učbenika za naravoslovje v osnovni šoli.

Od kod ljubezen do kemije? Kaj vas je navdušilo za to področje?
Za naravoslovje me je navdušil učitelj v Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju Franc Trebše. Znal je predstaviti snov v obliki igre, bil je vitalen in radoveden raziskovalec. Tudi ostale naravoslovne predmete so predavali dobri učitelji, tako da sem se že takrat odločil, da bo to moje področje. Na tej šoli je bil takrat, to je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ravnatelj Karel Kordeš. Omenjam ga zato, ker nas je učence včasih peljal na šolski vrt ali v gozd, namesto da bi nas učil takratne ideološke predmete (nekaj podobnega, kot je danes predmet domovinska in državljanska kultura in etika), saj je verjel, da bo naša najboljša vzgoja stik z naravo. Ravnatelj nam je pokazal, da moramo v vsakem obdobju in režimu razmišljati s svojo glavo.

Nasploh lahko rečem, da sem imel v času šolanja srečo z učitelji. V srednji šoli me je tako na primer moja profesorica in razredničarka Virineja Kajzer naučila, kako pomembne so pri delu učitelja tudi komunikacijske veščine, še posebej ko gre za mladostnike. Vse to je bistveno zaznamovalo mojo pot in določilo tudi poklic, ki ga danes opravljam.

Učitelje sem navedel poimensko, saj so ti še posebej v tem starostnem obdobju po mojem mnenju najpomembnejše figure v življenju vsakega od nas. Dobre učitelje pa sem imel seveda tudi na fakulteti, kjer pa je poudarek bolj na stroki.

Kakšna je vaša poklicna pot? Kaj vas je pripeljalo do trenutne zaposlitve?
Po opravljeni srednji šoli sem se vpisal na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer sem po diplomi tudi ostal. Kasneje sem tam magistriral in doktoriral. Danes sem na fakulteti zaposlen kot asistent in predavatelj.

S čim se ukvarjate – tako na poklicnem področju kot v zasebnem življenju?
Zaposlen sem na katedri za fizikalno kemijo. Zadnji dve desetletji se intenzivneje ukvarjam tudi s promocijo kemije. Sem sodi organizacija priprav za udeležbo na mednarodni kemijski olimpijadi, ki jih izvajamo na naši fakulteti v sodelovanju z ZOTKS. Na koncu izberemo štiri najboljše slovenske dijake, ki se skupaj z mentorji udeležijo olimpijade. Poleg tega v sodelovanju z ZOTKS organiziram poletno šolo kemijskih znanosti, ki je bila izvedena že dvanajstkrat zaporedoma. Letos bo morda zaradi koronaukrepov odpadla, saj je delo v laboratoriju trenutno vprašljivo. Sodelujem še v različnih komisijah in odborih, na primer v predmetno razvojni skupini za kemijo na Zavodu RS za šolstvo, komisiji za tekmovanja na ZOTKS in podobno. Skupaj s sodelavci sem tudi avtor učbenikov za kemijo v osnovni šoli in gimnaziji ter učbenika za naravoslovje za osnovne šole. Veliko predavam in vodim delavnice na seminarjih in izobraževanjih za učitelje, včasih na znanstvenem festivalu, občasno pa me kakšna šola povabi tudi na različna srečanja. Med drugim sem tudi urednik za kemijo pri reviji Proteus, najstarejši slovenski poljudnoznanstveni reviji, ki se ukvarja s področjem naravoslovja.

Med najbolj zahtevnimi projekti na področju naravoslovja, pri katerih sem sodeloval, je bila prav gotovo organizacija evropske naravoslovne olimpijade EUSO leta 2018, ko sem bil predsednik Znanstvenega odbora. Skupaj s kolegi kemiki, biologi in fiziki smo na FKKT izvedli strokovni del tekmovanja, ZOTKS pa je organizirala vse ostalo. Pri tem smo bili zelo uspešni, na kar sem še danes ponosen. Vse skupaj pa nam je vzelo tri leta priprav.

Kar se tiče zasebnega življenja, pa je tukaj vsega po malo. Ukvarjam se s karatejem, plešem tango, rad potujem in podobno. Ta del je precej odvisen od časa, ki ga vedno primanjkuje.

Kako pa poteka vaše delo v času koronavirusa? So se stvari ogromno spremenile? In odziv študentov?
V času korone smo seveda ves pedagoški proces na fakulteti preselili na splet. To terja veliko priprav in sodelovanja s strani profesorjev ter seveda pripravljenost in potrpežljivost s strani študentov. Rečem lahko, da so študenti vse skupaj dobro sprejeli, za kar sem jim še sedaj hvaležen. Študijsko leto bomo izpeljali kljub izrednim ukrepom.

Kaj vas še posebej veseli?
Najbolj sem vesel, kadar mi uspe kakšno res dobro predavanje ali pa uspešna organizacija kakšnega dogodka.

Z ZOTKS še vedno sodelujete. Na kakšen način? Kaj vam to sodelovanje pomeni?
S sodelavkami in sodelavci ZOTKS smo ves čas v stiku in skupaj vodimo večino projektov, ki sem jih naštel zgoraj. Naše sodelovanje se je skozi čas pokazalo kot zelo dobro, postali pa smo tudi prijatelji. Meni osebno to pomeni možnost izvedbe dogodkov tudi takrat, ko bi bilo to sicer organizacijsko zelo težko. ZOTKS ima dolgoletne izkušnje z organizacijo različnih tekmovanj in to pač pridno izkoriščam (op. avt. smeh). Veliko mi pomeni tudi to, da lahko več časa posvetim organizaciji strokovnega dela dogodka.

Kaj priporočate mladim, ki se odločajo za študij oziroma razmišljajo o svoji poklicni poti? Kaj naj pri tem upoštevajo in na kaj na bodo pozorni?
Ohranite radovednost in poslušajte svoje srce in glavo. Poiščite, kam vas vleče in kaj vas veseli, saj je zelo težko študirati nekaj, kar te ne veseli. Preden se odločite za študij, preverite, kaj se tam pravzaprav dogaja (pa ne samo na informativnih dnevih), kakšni profesorji učijo, kaj ponuja fakulteta in podobno. Seveda je pomembna tudi zaposljivost, a še zdaleč ni najpomembnejša, saj se dobra študentka ali študent znajde v kakršnihkoli razmerah.

Pripravil:Aljoša Seljak

O projektu - serija intervjujev Kje so naše ladje?
Leta 2017 smo poleg že ustaljenih aktivnosti pripravili nov projekt, ki smo ga poimenovali Kje so naše ladje? Vmes je šel projektn na dopust, sedaj pa ga malo po malo zopet oživljamo. V sklopu projekta predstavljamo mlade in malo starejše, ki plujejo po širnih morjih, a imajo na Zotki eno od svojih pristanišč. Torej tiste, ki so se ali se še udeležujejo Zotkinih aktivnosti oz. sodelujejo z nami pri njihovi pripravi, in predstavili njihovo zgodbo.

Andrej je naš nepogrešljiv zunanji sodelavec, ki pomaga pri pripravah dijakov na mednarodno kemijsko olimpijado in pri sestavljanju nalog za tekmovanja iz znanja kemije.
Nasmejani Andrej
Andrej z ekipo na 51. kemijski olimpijadi 2019 v Parizu
Andrej z ekipo na 48. kemijski olimpijadi 2016 v Tbilisiju
Datum: 
ponedeljek, 25. Maj 2020