Intervju: Mateja Hrast

Novica iz dne 13.3.2018

Intervju: Mateja Hrast

»Logika je osnovni način razmišljanja, ki bi mu morali posvečati več pozornosti«

Že v osnovni šoli se je navdušila za logiko, danes ona za logiko navdušuje mlade. Usmerjeno udejstvovanje na področju logike ji je dalo način razmišljanja, ki ji pride prav na različnih življenjskih področjih. Morebiti je prav zaradi logike Mateja Hrast danes tako uspešna.

Mednarodno maturo je zaključila kot zlata maturantka. Vrsto let je bila med najboljšimi na tekmovanjih iz znanja logike, največji logični uspeh pa je dosegla z uvrstitvijo na mednarodno lingvistično olimpijado, na kateri je dobila pohvalo za dobro reševanje nalog. Trenutno je kot doktorska študentka fizike zaposlena na Inštitutu Jožef Stefan, kjer se ukvarja s simuliranjem atomskih sistemov. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL) vodi vaje iz moderne fizike in na različnih prireditvah mlade navdušuje za naravoslovje in znanost. Redno pripravlja predavanja in delavnice za osnovno- in srednješolce ter kot članica Komisije za logiko in vodja Poletne šole logike sodeluje z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Sestavlja naloge za televizijski kviz Male sive celice in še bi lahko naštevali.

Mateja, si navdušena promotorka naravoslovja in znanosti. Sodeluješ z različnimi organizacijami, ki med mladimi promovirajo naravoslovje in tehniko. Kaj oziroma kdo je tebe navdušil za naravoslovje?

Vedno sem bila dobra na naravoslovnih in tehničnih področjih. Obenem mi je bilo že zgodaj jasno, da umetnica ne morem biti. Nimam posluha, ne znam dobro risati. Tako sem se že v osnovni šoli odločala za krožke na področjih, ki so mi bila blizu. Sem zagotovo spadata matematika in logika. V šestem razredu osnovne šole sem se udeležila tekmovanja iz znanja logike in brez učenja dosegla zelo dober rezultat. Nato sem v naslednjih letih nekaj več časa namenila pripravam in bila med najboljšimi na logičnih tekmovanjih. Uspehi tako na področju logike kot tudi pri drugih naravoslovnih predmetih so mi vedno znova potrdili, da je naravoslovje tisto, s čimer se želim ukvarjati v svojem življenju. Ko sem obiskovala gimnazijo, sem se še posebej navdušila za fiziko in končna odločitev glede študijske smeri je bila preprosta.

V ZOTKS te poznamo predvsem kot navdušeno logičarko. V času šolanja si se udeležila številnih dejavnosti na področju logike ter že med študijem navduševala mlade za logiko. To z velikim veseljem počneš še danes. Zakaj?

Zelo rada delam z otroki in mladimi. Predvsem s tistimi, ki jih zanima logika, fizika ali matematika. Vesela sem, ko vidim, česa so posamezniki sposobni. Ko sem obiskovala osnovno oziroma srednjo šolo, ni bilo veliko dodatnih dejavnosti za učence, ki smo se pri pouku dolgočasili, ker so nam bile šolske vsebine prelahke. To je eden od razlogov, zakaj danes z veseljem pripomorem k temu, da imajo mladi več možnosti, kot sem jih imela sama. Različni tabori, med katerimi je tudi Poletna šola logike, so namreč idealno okolje za tiste, ki se v šoli počutijo neslišani oziroma ne morejo razviti vsega svojega potenciala. Na začetku so sicer malo zadržani, a ko spoznajo, da so med sebi enakimi vrstniki, resnično zaživijo. Prav zaradi tega se iz leta v leto vračajo na naše aktivnosti.

Meniš, da je zavedanje o pomenu logičnega razmišljanja dovolj dobro razširjeno med slovenskimi pedagogi? Ali je še vedno preveč zahtev po faktografskem znanju?

V sklopu tekmovanj iz znanja logike imam stik predvsem s pedagogi, ki mlade navdušujejo za logiko. Zato na to vprašanje težko objektivno odgovorim. Če pa pogledam splošno javnost, ljudje nimajo prave predstave o tem, kaj je logika. Tisti, ki vemo, kaj vse logika obsega, se vsi strinjamo, da je to osnovni način razmišljanja, ki bi mu morali v današnji družbi posvečati več pozornosti. Logika bi morala biti obvezni predmet v osnovnošolskem učnem načrtu, ker tak način razmišljanja koristi posamezniku na različnih področjih v življenju.

Kako pa je v drugih državah? Že kar nekaj let namreč sodeluješ pri pripravi mednarodnih lingvističnih olimpijad, na katere se vsako leto uvrstijo tudi najboljši logiki iz Slovenije. Kako različne države podpirajo logično oziroma lingvistično razmišljanje? So kakšne očitne razlike?

Naj najprej razložim, da je način razmišljanja pri logiki in lingvistiki podoben. Zato smo v Sloveniji za mednarodno tekmovanje, na katerega se lahko uvrstijo najboljši z državnega tekmovanja iz znanja logike, izbrali prav lingvistično olimpijado. Olimpijada iz znanja logike namreč ne obstaja, saj je v večini danes sodelujočih držav večji poudarek na lingvistiki. Z lingvistično olimpijado so začeli v Sovjetski zvezi in še danes ima lingvistika v državah na tem območju veliko težo. Kasneje so se olimpijadi pridružili tudi Američani in Azijci, kjer je močna predvsem računalniška lingvistika. Tam se pozna vpliv visokotehnoloških podjetij, ki se ukvarjajo z računalniško analizo jezika, kar je danes zaradi pametnih telefonov in drugih tehnoloških dosežkov vedno bolj pomembno. V teh državah podjetja dobro plačujejo lingvistične strokovnjake. Seveda se takšna spodbuda oziroma tradicionalna podpora lingvističnemu načinu razmišljanja v šolskem sistemu pozna pri rezultatih na olimpijadi. Dejstvo pa je, da to ni pogoj za dobro uvrstitev, saj se na najvišja mesta uvrščajo tudi posamezniki iz drugih držav.

Letos si v organizacijskem odboru 16. evropske naravoslovne olimpijade, ki bo v času prvomajskih počitnic potekala v Ljubljani. Bila si tudi v ekipi organizatorjev 10. mednarodne lingvistične olimpijade, ki je leta 2012 prav tako potekala v Ljubljani. Zakaj je pomembno, da Slovenija gosti takšna mednarodna tekmovanja iz znanja?

Vsekakor je to pomembno za promocijo države in mesta kot turistične destinacije. V tujini še vedno marsikdo ni slišal za Slovenijo. Olimpijada je eden od načinov, da k sebi povabimo posameznike, ki bodo lahko kasneje svojim prijateljem in znancem pripovedovali o Sloveniji in jih navdušili za obisk. Obenem je to odlična priložnost za promocijo znanja in naravoslovja med mladimi. K nam bo prišlo več kot 100 najboljših mladih naravoslovcev iz različnih držav Evropske unije, ki se bodo lahko srečali z našimi srednješolci ter z njimi izmenjali svoje ideje, znanja in izkušnje.

Če se posvetiva še tvojemu študiju in poklicni poti. Trenutno si zaposlena kot mlada raziskovalka v odseku za fiziko nizkih in srednjih energij F2 na Inštitutu Jožef Stefan. S čim se ukvarjaš?

Delujem v skupini Raziskave atomov, molekul in struktur s fotoni in delci, v kateri se ukvarjamo z raziskavami, kako svetloba vpliva na snov. Bolj specifično je moje delo trenutno povezano z raziskovanjem, kaj se zgodi, če iz klorometanov izbijemo en elektron. Klorometani so molekule, ki so zelo pomembne v industriji. Zadnje ugotovitve kažejo, da prav te molekule močno prispevajo k segrevanju ozračja. Če izbijemo en elektron, se sprožijo različni procesi, in v skupini raziskujemo, v kakšnem zaporedju si ti procesi sledijo ter kakšen vpliv ima to na nadaljnje življenje te molekule in molekul okoli nje.

Fizika pa ni edino študijsko področje, ki si se ga lotila. V preteklem letu si uspešno zaključila univerzitetni študij matematike. Od kod energija, da poleg študija fizike, ki velja za enega težjih študijev, začneš še z matematiko?

Želela sem se ukvarjati predvsem s teoretično fiziko in zdelo se mi je, da je na študijski smeri fizike premalo poudarka na matematičnih predmetih. Na začetku sem nameravala opraviti le nekatere predmete na matematiki. Kmalu pa sem ugotovila, da mi bodo v prvem letniku študija priznali kar nekaj predmetov, ki sem jih opravila v sklopu študija fizike. Tako sem imela prvi letnik že skoraj zaključen. Ker je bilo tudi v drugem in tretjem letniku kar nekaj zanimivih predmetov, sem se na koncu odločila, da bom pridobila še eno diplomo. Zaradi številnih drugih obveznosti do matematične diplome sicer nisem prišla tako hitro kot moji sošolci, vendar trdno stojim za načelom, da dokončam, česar se lotim, in tako je bilo tudi z matematiko.

Ali imaš poleg vseh navedenih dejavnosti še kaj prostega časa?

Enkrat tedensko rekreativno igram košarko. Pred začetkom študija sem jo namreč trenirala in vedno mi je predstavljala sprostitev. Šport je že od nekdaj na pomembnem mestu v mojem življenju. Niti enkrat nisem manjkala na treningu zaradi testa v šoli. Poleg tega z veseljem potujem, saj se mi zdi spoznavanje novih dežel in kultur pomemben del izobraževanja.

Kaj bi priporočala mladim, ko se odločajo za študij, oziroma tistim, ki razmišljajo, kaj bi v življenju počeli?

Predvsem naj se pri izbiri življenjske poti odločijo za področje, ki jih zanima. Mučno je, da moraš študirati ali delati nekaj, kar ti ni všeč. Meni je težko, če moramo le nekaj dni v službi delati stvari, ki se mi ne zdijo pomembne. Ne predstavljam pa si, da bi nekaj študirala le zato, ker me potem čaka služba ali bi imela zaradi izbire specifične študijske smeri kasneje veliko denarja.

Pripravila: Tjaša Toni Skubic

O projektu – serija intervjujev Kje so naše ladje?

V sklopu projekta »Kje so naše ladje?« predstavljamo mlade in malo starejše, ki plujejo po širnih morjih, a imajo na Zotki eno od svojih pristanišč. Torej tiste, ki so se v preteklosti udeleževali Zotkinih aktivnosti oziroma z Zotko sodelujejo v vlogi mentorjev, članov komisij in podobno.

Pretekli intervjuji

Intervju s Timom Prezljem: Žal sistem ne spodbuja več kreativnosti, bolj pomembno je, da so razredi polni, da imajo šole dovolj dijakov

Intervju z dr. Simono Klemenčič: Zaradi motiviranih mladih in učiteljev, ki jih srečujem, me ni strah za prihodnost

Intervju z Markom Jeranom: Mladim je treba predstaviti uporabno vrednost kemije, to jih pritegne

Intervju z Gabrijelo Hladnik - prispevek, objavljen v časopisu Dnevnik (4. 2. 2017): Svet ne potrebuje le specializiranih strokovnjakov, ampak tudi ljudi s širino

Intervju z Domnom Kampjutom: Če hodiš samo v šolo, nimaš prave predstave o tem, kaj lahko delaš po zaključku študija

Intervju s Petrom Ogorelcem: Od sanj o poklicu pomorščaka do graditelja ladij

Mateja kot vodja prostovoljcev sodeluje pri 16. evropski naravoslovni olimpijadi EUSO 2018, ki bo v času prvomajskih počitnic potekala v Sloveniji. Na olimpijadi se bodo dijaki iz 25 evropskih držav pomerili v iskanju rešitev znanstvenih problemov s področja biologije, kemije in fizike.
Mateja Hrast (osebni arhiv)
Mateja v družbi nekaterih članov Komisije ZOTKS za logiko (osebni arhiv)
S sodelovanjem v ekipi Mednarodne lingvistične olimpijade združuje dve strasti - strast do logike in strast do potovanj (Indija 2016, osebni arhiv)
V Nuklerni elektrarni Krško (osebni arhiv)
Datum: 
torek, 13. Marec 2018