Intervju: Domen Pregeljc

Novica iz dne 23.7.2020

Intervju: Domen Pregeljc

Domen Pregeljc prihaja iz Hrpelj in je dobitnik številnih medalj na tekmovanjih pod našim okriljem in mednarodnih znanstvenih tekmovanj. Leta 2017 je bil finalist dobrodelnega projekta Zavarovalnice Triglav, Mladi upi 2017. Tega leta je namreč na olimpijadi Genius v New Yorku osvojil zlato medaljo in absolutno prvo mesto. To mu je uspelo po dveletnem raziskovalnem delu pod vodstvom strokovnjakov s Kemijskega inštituta. Z molekularno simulacijo je proučeval delovanje encimov v osrednjem živčevju in poškodbe, ki vodijo v odmiranje nevronov ter s tem povezane nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

Obiskoval je Gimnazijo Vič in štiri leta večinoma preživel v Ljubljani. Po končani srednji šoli je želel nekaj več. V Sloveniji ga nobena fakulteta ni posebej pritegnila, ameriške pa so bile predaleč. Tako je bil sprejet Imperial College v Londonu, kjer je trenutno študent kemije z molekularno fiziko in ki je po kvaliteti v samem svetovnem vrhu, poleg tega pa je London dokaj blizu.

Domen, najprej bi te na kratko radi malo spoznali? Leta 2017 si bil finalist dobrodelnega projekta Mladi upi 2017, kjer si prejel denarna sredstva. Se je od takrat v tvojem življenju kaj spremenilo?
Marsikaj se je spremenilo. Takrat sem zaključeval 4. letnik na Gimnaziji Vič in še nisem vedel kje bom študiral. Nato sem se odločil za Imperial College London, kjer študiram kemijo z molekularno fiziko. Sedaj sem razpet med Slovenijo in Veliko Britanijo, čeprav me je, tako kot skoraj vse, trenutna situacija »prizemljila« v Sloveniji.

Ok, si tudi prejemnik številnih priznanj na raznih naravoslovnih tekmovanjih. So ti pomagala na tvoji trenutni poti?
Vsekakor. Že samo znanje ter izkušnje, ki sem jih pridobil zaradi teh tekmovanj mi koristijo pri študiju, pa tudi v vsakdanjem življenju. Seveda pa so mi priznanja tudi odprla vrata, da sem zdaj tu kjer sem. Tuji študentje namreč zelo težko dobijo mesto na priznanih univerzah v Veliki Britaniji brez kakšnih odmevnih dosežkov. Zanimivo pa je, da to ne velja za študente, ki prihajajo iz Velike Britanije. Velika večina se jih namreč ni pretirano udejstvovala na raznih tekmovanjih, kaj šele, da bi se dokazovali na kateri olimpijadi na svetovnem nivoju.

Si ljubitelj naravoslovja, logično. Kemija, fizika, matematika. Najbrž ti je najljubša kemija? Kaj te je navdušilo za to področje, za naravoslovje?
Sam si ne bi upal trditi, da mi je najljubša kemija. Med kemijo, matematiko in fiziko ne bi nobenega področja prav posebej izpostavil. Prav zato sem iskal interdisciplinarni študij, ki vključuje vse tri. Poleg naštetih pa sta mi zagotovo izziv tudi računalništvo in medicina. Všeč mi je, da je pri naravoslovju potrebno logično razmišljati. Prav tako je potrebno znanje nadgrajevati, saj je brez dobrih osnov zelo težko slediti zahtevnejšim temam. Z nadgrajevanjem znanja se tudi pogled na določeno temo ali problem spreminja. Lahko delim zanimivo razmišljanje enega od profesorjev glede nadgrajevanja znanja: »Nivo znanja si lahko predstavljamo kot plesišče in balkon, ki visi nad njim. Ko smo šele začeli spoznavati določeno temo, je naše znanje na nivoju plesišča. Veliko je gneče, imamo malo manevrskega prostora, težko se orientiramo in pri iskanju izhoda potrebujemo celo večnost. Ko pa zberemo dovolj znanja in dosežemo določeno stopnjo razumevanja, se dvignemo na nivo balkona. Sedaj nam je vse kristalno jasno, imamo dober pregled nad dogajanjem in z lahkoto najdemo rešitev.«

Trenutno si študent v London na Imperial College. Kako si uspel priti tja?
Ker ne razkrivajo na podlagi česa nekoga sprejmejo, lahko samo ugibam. Menim, da imajo obšolske dejavnosti daleč največjo težo. Postopek je pa sicer tak: prijava se odda preko centralnega sistema UCAS, ki skrbi za prijave na vse fakultete v Veliki Britaniji. Potem nekateri izmed prijavljenih dobijo povabilo na intervju, ki je lahko v živo ali preko spleta – na primer Evropejci po navadi v živo, Azijci in Američani pa preko spleta. Poleg intervjuja, kjer te vprašajo nekaj tehničnih vprašanj, se piše tudi test. Če si izbran, dobiš pogojno ali brezpogojno ponudbo za vpis. Pogojna ponudba pomeni, da te bodo sprejeli, če boš dosegel določene rezultate na maturi (A Levels v UK). V mojem primeru je bila na maturi to ocena pet iz matematike, fizike in kemije. Brezpogojna ponudba pa pomeni, da te sprejmejo v vsakem primeru. Slednja je verjetno bolj vzorčne narave, saj sam nisem slišal za nikogar, ki bi dobil tak tip ponudbe. Na ta način želijo verjetno dijaka vzpodbuditi, da dobro dela še zadnje mesece preden pride na študij. Večina prijavljencev tako ali tako nima posebnih težav z doseganjem najvišjih ocen na teh preizkusih.

Imaš sploh kaj prostega časa? Kako ga preživljaš?
Seveda imam tudi nekaj prostega časa, po mojem mnenju še celo preveč. V Londonu se sicer veliko dela in mislim, da je ta vpliv okolja ena izmed stvari, ki je osnova uspešnega študija. V okolju, kjer je študiranje vrednota in cilj, je lažje študirati. To je eden od faktorjev, ki te prepriča za študij na takšni priznani univerzi. V prostem času se sicer družim s prijatelji, včasih grem na nogomet ali v fitnes.

Kaj pa stiki s Slovenijo, starši, prijatelji, inštitucijami?
S starši in prijatelji sem v stiku preko video in telefonskih pogovorov. Včasih se sredi semestra tudi vrnem domov za par dni, največ za en teden.

Sedaj pa še malo o Zotki. Si se udeleževal naših tekmovanj? Z nami se dogovarjaš o nekem projektu, ki pa ga je, tako kot mnoge, ustavil koronavirus. Lahko poveš kaj več?
Seveda sem se udeleževal tudi vaših tekmovanj, tako v osnovni, kot kasneje v srednji šoli. Najljubši sta mi bili tekmovanji iz logike in kemije. Glede projekta lahko povem, da se mi je ideja utrnila spomladi leta 2019. Zatem sem res dobro premislil ali je ideja izvedljiva. Zaradi študija pa je za izvedbo projekta nujno sodelovanje s partnerjem. Jeseni prejšnjega leta sem stopil v stik s potencialnimi partnerji, med drugimi tudi ZOTKS. Ker res verjamem, da bi ta projekt lahko veliko prinesel mladim, pa tudi Sloveniji na splošno, mi je zelo žal, da ga nismo uspeli izpeljati letos. Ne želim izdati preveč, naj podrobnosti raje ostanejo skrivnost do same izpeljave projekta.

Velja in držimo pesti za skupno sodelovanje. In kakšni so tvoji cilji?
Moj cilj je znotraj študija doseči visok nivo znanja, ki mi bo kasneje omogočal kvalitetno profesionalno delo. Zelo pomembno se mi zdi, da znanost ni sama sebi namen, temveč da je v čim večji meri uporabna tudi v vsakdanjem življenju, zato bom stremel tudi k temu.

Kakšne načrte pa imaš sedaj, za prihodnost?
Najprej moram dokončati še dva letnika programa na katerega sem vpisan. Medtem želim napredovati tudi na področjih, ki niso del študijskega programa ter se čimbolj udejstvovati v raznih obšolskih aktivnostih. S slednjimi mislim predvsem na sodelovanje z raziskovalnimi skupinami. Zelo vesel sem, da smo ohranili sodelovanje s Kemijskim inštitutom.  Vsekakor pa je med mojimi načrti tudi projekt z ZOTKS, ki smo ga že omenili, ena izmed prioritet.

Pripravil: Aljoša Seljak

Foto: Kemijski Inštitut

Datum: 
četrtek, 23. Julij 2020