Ludviku Filu v slovo (1949–2021)

Novica iz dne 12.1.2021

Ludviku Filu v slovo (1949–2021)

Od nas se je nepričakovano poslovil Ludvik Filo. Pri razvoju in delovanju ZOTKS je pustil globoko in trajno sled na mnogih področjih. Med drugim je bil tudi prejemnik častnega znaka Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki ga je zmeraj nosil s ponosom.

Bil je med ustanovitelji in dolgoletni vodja Regionalnega centra Zveze za tehnično kulturo v Pomurju, še prej pa tesen sopotnik občinske ZOTK-e preko katere je Pomurju zagotovil prvi osebni računalnik in v takratnih časih s kolegi posodobil državno tekmovanje v oranju. V okolju, kjer je bila tehnična kultura že od nekdaj zelo razvita, je z regionalnim centrom oral ledino na organizacijskem in vsebinskem področju. Pod njegovim vodstvom je bilo organizirano prvo osnovnošolsko državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije in na njegovo pobudo je zaživel prvi mednarodni raziskovalni tabor. Lajčijeva povezovalnost in sposobnost dialoga z različnimi sogovorniki je bila ključna, da je bilo med ustanovitelji regionalnega centra, prav vseh 26 takratnih občin v regiji, kar je bila praktično prva regijska inštitucija.

Neprecenljiv je tudi njegov prispevek k odlični izvedbi Svetovnega prvenstva v oranju, pri katerem je bil še toliko bolj motiviran, ker je bil dogodek v njegovem rodnem Prekmurju. Prvenstvo je zanj imelo tudi simbolni pomen, saj se je formalno upokojil naslednji dan po zaključku prvenstva. Seveda pa je tudi v pokoju ostal aktiven in tesno povezan z dolgoletnimi kolegi ter prijatelji.

Lajči je bil poln življenja in s številnimi načrti za v prihodnje. Še pred dobrim mesecem dni je z obžalovanjem ugotovil, da letos ne bo novoletnega zaključka ZOTKS, na katerih je zmeraj rad hudomušno obujal lepe spomine z dolgoletnimi kolegi in prijatelji pa tudi kak življenjski nasvet je rad delil z nami.

Vse življenje je deloval v organizacijah, ki so bile povezane z razvojem družbe. Bil je zelo srčen in solidaren človek. Ljudi je cenil predvsem po tem, ali imajo čut odgovornosti do širše družbe. Takim je zmeraj rad pomagal. Srečno naključje je, da je tudi v svoji zadnji službi lahko pomagal drugim in ker je šlo za mlade, je to počel s toliko večjim žarom in veseljem.

Pri organizaciji dogodkov se nikoli ni predal in s svojim izjemnim talentom za improvizacijo je razrešil tudi izzive, ki so se zaradi spremenjenih okoliščin mnogim zdeli neizvedljivi. Iskreno smo mu hvaležni, da je bil odličen sodelavec številnim generacijam na ZOTKS in da je zelo skrbel za povezovanje mentorjev v Pomurju in širše. Hvaležni smo njemu tudi v imenu vseh tistih, za katere je pomagal graditi ustvarjalno in kreativno okolje Zveze za tehnično kulturo, v katerem so lahko razvijali svoje potenciale in udejanjali svoje sanje.

Prof. dr. Mitja Slavinec in sodelavci Zveze za tehnično kulturo Slovenije

Datum: 
sreda, 13. Januar 2021