In memoriam: Mirko Vaupotič (1963–2018)

Novica iz dne 7.8.2018

In memoriam: Mirko Vaupotič (1963–2018)

 

Mirko_1.jpg

Na topel julijski dan nas je zapustil Mirko Vaupotič – nekdanji sodelavec in glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije, oseba, ki je v Sloveniji pustila velik pečat v nevladnem sektorju, predvsem pa prijatelj, ki je verjel v vsakega od nas.

Nemiren duh ga je ves čas njegovega kratkega življenja gnal naprej. Že v mladih letih je bil aktiven udeleženec in vodja mladinskih delovnih akcij, sekretar Centra za mladinsko prostovoljno delo in kasneje poslanec Skupščine Republike Slovenije. Pomagal je vzpostaviti Urad Republike Slovenije za mladino in bil nekaj časa namestnik direktorja. Bil je tudi namestnik direktorja Urada za priseljevanje in begunce. Nato ga je pot vodila v tujino. Sprva v Strasbourg in Lizbono, zatem je nekaj let z ženo Leno in hčerko Emmo preživel v Pekingu. Ko se je vrnil v domovino, je kmalu zasedel mesto glavnega tajnika Zveze za tehnično kulturo Slovenije.

Delo na Zotki mu ni bila le služba, ampak poslanstvo. Tako je pogosto govoril tudi o učiteljih in mentorjih, s katerimi je sodeloval in za katere je vedel, da veliko svojega znanja, prostega časa in izkušenj vlagajo v mlade. Nenehno se je zavzemal za večjo spodbudo nadarjenim mladim raziskovalcem, naravoslovcem in tehnikom. S tem namenom je med drugim zasnoval prireditev Zotkini talenti ter v Slovenijo pripeljal Mednarodno lingvistično olimpijado. Ves čas se je zavedal tudi pomena slovenskega nevladnega sektorja za dobrobit naše družbe in se glasno zavzemal za njegovo boljše delovanje in upoštevanje. Bil je tudi glavni tajnik Zveze društvenih organizacij Slovenije, avtor številnih priročnikov in član delovnih skupin.

Nekaj svojih zadnji let je z družino preživel v Dar es Salaamu v Tanzaniji, kjer je med drugim slovenskim podjetjem nudil pomoč pri iskanju potencialnih partnerjev na tanzanijskem trgu ter ponovno odkril ljubezen do nastopanja v gledališču. Njegova kratka, a nadvse bogata življenjska pot se je nekaj dni nazaj končala na Švedskem, kjer je nazadnje poučeval na mednarodni šoli.

Bil je dobrovoljen človek, ki mu nikoli ni zmanjkalo spodbudnih besed. Verjel je v dobro ljudi in dobro sejal med njimi. Sicer nas je zadnja leta fizično ločevalo več sto kilometrov, vendar je v vsakem od nas pustil pečat, zaradi katerega je slovo še toliko težje. Bil je dober sodelavec in prijatelj.

Sodelavci Zveze za tehnično kulturo Slovenije in prijatelji

Datum: 
torek, 7. Avgust 2018