2. številka revije TIM

Novica iz dne 8.10.2019

2. številka revije TIM

Izšla je 2. številka revije TIM v šolskem letu 2019/2020. V njej najdete naslednje vsebine:

2    Zotkina poletna šola modelarstva
4    Evropsko prvenstvo raketnih modelarjev 2019
6    Jadralno letalo Kobilica (2. del), začetki jadralnega letenja v Mariboru
9    Antonov An-2
12    Vinjeta Natura 20??
14    Model RV-čolna RC 560 (1. del)
17    Transportno letalo C-160D transall ESS/NG (Revell, kat. št. 03916, M: 1 : 72)
20    F/A-18E super hornet (Revell, kat. št. 04994, M: 1 : 32)
22    Mehanov kontejnerski vagon SGGMRS 90'
24    Prvi koraki v Arduino – semafor
26    »Kaj pa zdaj?« škatla
28    Detektor prahu (2. del)
31    Novo na trgu
32    Igrivo pisanje
34    Zmaji z baloni
37    Stenska ura za ljubitelje glasbe

Iz vsebine:

MODEL RV-ČOLNA RC 560

Čas šolskih počitnic in dopustov je za nami. Kljub vsem obveznostim, ki sledijo, si bomo mnogi med nami vzeli nekaj časa tudi za modelarjenje. Za začetek smo za ljubitelje ladijskega modelarstva pripravili radijsko voden hitri model motornega čolna s kabino. Model klasične lesene rebraste konstrukcije meri v dolžino 570 mm. Za njegovo gradnjo bomo potrebovali 3 mm debelo topolovo vezano ploščo, nekaj smrekovih letvic s prerezom 3 × 5 mm, balzov furnir za prekrivanje, prozorno folijo, polikarbonat ali akrilno steklo debeline 1 mm in belo mizarsko lepilo.

Na načrtu v prilogi so prikazani vsi gradniki, ki jih potrebujemo za izdelavo konstrukcije modela in so narisani v merilu 1 : 2. Zato moramo vse risbe sestavnih delov dvakrat povečati, preden jih prenesemo na vezano ploščo in izrežemo z modelarsko rezljačo.

VINJETA NATURA 20??

Ideja za projekt, ki sem ga nedavno zastavil, je primerna času, v katerem živimo. Če hoče človeštvo na Zemlji preživeti, bo treba nemudoma spremeniti miselnost in škodljive navade. Narava namreč ne bo več dolgo dopuščala našega neodgovornega odnosa do nje. Pogosto se nam zgodi, da ob obisku privlačnih turističnih destinacij in potepu po okolici le malce zaidemo ven začrtanih poti in že naletimo na prizore, ki so vse prej kot naravovarstveni.

Kot skromen prispevek k razmišljanju o zaščiti okolja sem se odločil izdelati malo vinjeto, ki prikazuje nekoč lep pomol ob ribniku, v katerega pa se zdaj izlivajo odplake iz bližnjih industrijskih obratov, poleg tega pa neodgovorni posamezniki vanj odmetavajo tudi nevarne odpadke.

»KAJ PA ZDAJ?« ŠKATLA

Izdelek, ki ga tokrat predstavljam, je nastal kot pripomoček za praktični del pouka tehnike v osnovni šoli. Namenjen je učencem oziroma učenkam, ki ne poslušajo dovolj pozorno razlage učitelja in vedno znova izgubljajo pisna navodila. Taki učenci nato ob vsaki zaključeni delovni fazi sprašujejo učitelja ali druge učence: »Kaj pa zdaj?« In ne samo to, postavijo se v vrsto ter drug za drugim sprašujejo za navodila za isti korak in ne poslušajo niti pojasnil učencu pred seboj, čeprav je ta med delom obtičal na istem mestu. Od kod take težave s pozornostjo? Kot računalničar bi si upal trditi, da je med drugim za to sokriv digitalni svet iger, kjer za vsak korak brez razmišljanja hitro dobimo kratka navodila, kako naprej. Pripomoček je zato narejen tako, da ti učenci pridejo do iskane informacije na način, ki jim je najbližji. Na zaslonu se prikazujejo fotografije in navodila za vsak posamezni korak izdelave nekega izdelka. S tipkama se premikamo naprej ali nazaj, za prikaz drugega izdelka pa uporabimo obeske/kartice RFID. Ker ima zaslon vgrajene zvočnike, napravica hkrati deluje tudi kot šolski zvonec in elektronska oglasna deska.

STENSKA URA ZA LJUBITELJE GLASBE

Merjenje časa sega zelo daleč v zgodovino človeštva, ko je bilo sprva omejeno zgolj na opazovanje nebesnega svoda in obzorja ter beleženje stanovitnega menjavanja letnih časov oziro­ma dneva in noči. S tem, ko je človek v zemljo zapičil palico ter opazo­val daljšanje in krajšanje njene sence v različnih delih dneva, se je rodila sončna ura. Poznejše priprave oziroma naprave za merjenje časa so v svojem tisočletja dolgem razvo­ju doživele številne spremembe in izpopolnitve.

V ne tako oddaljeni preteklosti so ure znali izdelovati le posebej za ta poklic izučeni mojstri, dandanes pa se po zaslugi cenenih kvarčnih mehanizmov tega lahko loti skoraj vsak. Pravzaprav je največ dela z ustreznim ohišjem, v katero potem vgradimo samo še škatlico z baterijsko napajanim elektronskim mehanizmom ter na os nataknemo kazalce – in že imamo uro!

Kot dokaz za resničnost te trditve vam predstavljamo načrt in navodila za izdelavo stenske ure v obliki violinskega ključa, imenovanega tudi ključ g, ker njegov zaviti del oklepa črto, na kateri v notnem sistemu leži ta nota. S takšno uro lahko popestrite prostor, v katerem poslušate glasbo ali igrate kak inštrument, je pa tudi domiselno darilo za vsakega glasbenika oziroma ljubitelja glasbe.

Datum: 
torek, 8. Oktober 2019