3. številka revije TIM

Novica iz dne 11.11.2019

3. številka revije TIM

Izšla je 3. številka revije TIM v šolskem letu 2019/2020. V njej najdete naslednje vsebine:

2     Poleti amaterskih raket v ameriški puščavi
5     Junkers CL-1 – RV-model za zračne boje v kategoriji WWI
10    Antonov An-2 v Jugoslaviji in Sloveniji (2. del)
12    Model RV-čolna RC 560 (2. del)
15    Sovjetski vesoljski raketoplan Buran (ARK Models, kat. št. 14402, M: 1 : 144)
18    Focke-Wulf Fw 190A-8/R-2 »Sturmbock« (Revell, kat. št. 03874, M: 1 : 32)
21    MiG-25 RBT »foxbat B« (Revell, kat. št. 03878, M: 1 : 72)
24    Izdelava pripomočka za ponazoritev opečnate površine
25    Novo na trgu
26    Prvi koraki v Arduino – semafor za pešce s stikalom
28    Frekvencmeter (1. del)
31    Krmilnica v obliki ptice
34    Pridih preteklosti v novem domu
36    Izdelava trdih platnic in darilne škatlice
38    Modro-bele tekstilije (6. del)

Iz vsebine:

POLETI AMATERSKIH RAKET V AMERIŠKI PUŠČAVI

Vsako leto septembra se v ameriški zvezni državi Nevada, natančneje v puščavi Black Rock, zbere nekaj sto raketarjev, ki izstreljujejo svoje amaterske rakete. Dogodek traja tri dni. Puščava Black Rock je resnično poseben kraj, saj ti, ko ga zagledaš prvič, zastane dih. Gre za povsem ravno površino iz posušene ilovice v velikosti 2600 km2 in je ostanek prazgodovinskega jezera Lahontan. Pred približno 12.700 leti je bilo na tem mestu jezero, malce večje od Slovenije, tla puščave Black Rock pa so bila 150 metrov pod vodo. Zaradi klimatskih sprememb se je jezero v nekaj tisoč letih izsušilo in edino, kar je še ostalo od nekoč mogočne vodne površine, je manjše jezero Pyramid.

Ravno zaradi odročnosti, nenaseljenosti, in ker leži proč od rednih letalskih poti, je ta puščava zdaj idealen kraj, kjer lahko raketarji izstreljujemo svoje rakete, ki dosegajo višine nekaj deset kilometrov. V dogovoru z Ameriško zvezno upravo za letalstvo je možno tam izstreliti raketo več kot 100 km visoko. Seveda je treba vsak projekt najaviti že mesece vnaprej in priložiti kup dokumentacije

JUNKERS CL-1 – RV-MODEL ZA ZRAČNE BOJE V KATEGORIJI WWI

Podjetje Junkers je bilo ustanovljeno leta 1895, od vsega začetka pa so se ukvarjali predvsem s proizvodnjo peči in druge ogrevalne tehnike. Ustanovitelj podjetja inženir Hugo Junkers iz Dessaua pa se je pri svojih petdesetih na pragu prve svetovne vojne odločil za preusmeritev podjetja v gradnjo letal, pozneje pa še v razvoj in izdelavo letalskih motorjev. Leta 1913 je začel proučevati aerodinamiko letal v vetrovniku inštituta v bližnjem Göttingenu. Na podlagi meritev je razvil letalski profil Göttingen GOE 256. Takrat so letalska krila imela profil ukrivljene plošče, konstruktorji pa so se trudili, da bi bil profil čim tanjši. Profil GOE 256 z debelino 16 % je bil v nasprotju s temi popolnoma drugačen. Zaradi večje debeline je bilo mogoče izdelati samonosna krila, ki so bila odpornejša na upogib, torzijo in tresljaje. Opornice, napenjalne žice in dvojna krila niso bila več potrebna, kar je omogočilo gradnjo aerodinamično čistejših in trdnejših letal. Profil GOE 256 so imela vsa zgodnja Junkersova letala, obdržal pa se je do druge svetovne vojne in so ga uporabili tudi pri strmoglavcu Ju 87 stuka.

Revolucionarna je bila tudi njegova odločitev, da naj bodo letala izdelana iz kovine, kar do takrat nikomur ni prišlo na misel. Hugo Junkers si je zamislil ogrodje iz jeklenih palic, prekrito z oplato iz tanke narebrene jeklene pločevine. Leta 1915 je uspešno predstavil dvosedežno enokrilno eksperimentalno letalo J1, ki ga je javnost ljubkovalno poimenovala »pločevinasti osel« (nem. Blechesel).

KRMILNICA V OBLIKI PTICE

Po objavi nekaj načrtov za izdelavo krmilnic različnih oblik iz vezane plošče v starejših letnikih Tima je letos (spet) prišla na vrsto izvedba iz masivnega lesa – in poleg tega še v obliki ptice. Takšno boste v trgovinah zaman iskali, zato bo gotovo že zgolj to dejstvo marsikoga premamilo, da se bo lotil njene izdelave. Je zelo preprosta za gradnjo in jo ob pomoči nekoga, ki obvlada delo z električnim orodjem za obdelavo lesa, lahko naredi celo popoln začetnik. Vse potrebno gradivo stane približno 15 evrov in ga je mogoče dobiti v vsakem gradbenem centru, domači mojstri z daljšim stažem pa bodo nekaj lesenih deščic, kos pletene kovinske mreže in pest vijakov gotovo našli kar v svoji delavnici oziroma garaži.

MODRO-BELE TEKSTILIJE – TEHNIKI MURAKUMO ŠIBORI IN ARAŠI ŠIBORI

V prejšnjih številkah revije TIM smo predstavili japonsko tehniko okraševanja tekstilij z mehanskim rezerviranjem površin in barvanjem, imenovano šibori. Pokazali smo preproste postopke rezerviranja blaga s prešivanjem, obšivanjem, nabiranjem šivov, ovijanjem z nitjo, stiskanjem z elastikami ter pregibanjem blaga, spenjanjem in stiskanjem zloženih površin po vzorcu.

Med zahtevnejše tehnike šibori sodi tudi ovijanje blaga okrog valja ter nabiranje oziroma gubanje blaga na površini valja. Uporabite lahko tršo valjasto plastenko, lesen oziroma kovinski valj ali plastično vodovodno cev. Potrebujete tudi sukanec in šivanko, vrvico ali okroglo metrsko elastiko za ovijanje, nekaj ščipalk ali pisarniških elastik, lepilni trak in škarje. Pred šivanjem in ovijanjem je treba blago zlikati, zato potrebujete tudi likalnik.

Pri modro-belem okraševanju blaga s tehniko murakumo šibori nastane vzporedno gosto črtast vzorec. Blago za murakumo šibori je lahko tanka bombažna, svilena, viskozna ali lanena tkanina. Uporaben je tudi svilen ali viskozni žamet. Primerno obliko lahko odrežete iz metrskega blaga ali uporabite že zarobljen šal oziroma ruto.

Potrebujete plastično cev ali kak drug material valjaste oblike, odporen proti vlagi, katerega obseg ustreza širini blaga, ki ga želite obarvati.

Datum: 
ponedeljek, 11. November 2019