7. številka revije TIM

Novica iz dne 5.3.2020

7. številka revije TIM

Izšla je 7. številka revije TIM v šolskem letu 2019/2020. V njej najdete naslednje vsebine:

2     Plastične makete na sejmu v Nürnbergu – Revell
7     Bila je prva - Sovjetska protiletalska raketa V-300 (1. del)
16   Plečnikova zapornica na Ljubljanici
10   Libis KB-11 branko (3. del)
20   Staranje lesenih površin
12   Vrtne železnice v Sloveniji
21   Koledar tekmovanj v letu 2020
24   Messerschmitt Bf 110 C-2/C-7 (Revell, kat. št. 04961, M: 1 : 32)
27   Prvi koraki v Arduino – nastavljiva frekvenca zvoka in melodija pesmi
29   Registracija prečkanja ciljne črte (2. del)
32   Spomladanska okrasitev doma – gnezdo s ptičkom
34   Voščilnica z milnimi mehurčki
36   Leseni velikonočni izdelki z motivom zajca

Iz vsebine

VRTNE ŽELEZNICE V SLOVENIJI

Časopis Slovenec je že davnega leta 1933 poročal, da bo od 3. do 12. junija istega leta na sejmišču Ljubljanskega velesejma obratovala, kot so zapisali, »Najmanjša uporabna lokomotiva na svetu«, ki lahko doseže hitrost 30 km/h in tehta 1000 kg. Žal niso napisali tirne širine, kar bi bil danes zelo zanimiv podatek. Tako lahko le ugibamo, za katero tirno širino je šlo. Glede na velikosti vagonov in lokomotive na sliki, ki je bila pomanjšan model normalnotirne lokomotive, se zdi, da se je še najbolj približala standardni tirni širini 381 mm (15'') oziroma merilu 1 : 4.

Tradicija vrtnih železnic v Sloveniji je torej že zelo dolga, zanesenjakov, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, pa je še vedno kar nekaj. Eden takih je Uroš Filiplič, ki se je z vrtno železnico ukvarjal že v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja…

PLEČNIKOVA ZAPORNICA NA LJUBLJANICI

V januarju 2020 je Slovenija oddala nominacijo na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine Unesco, katere del je tudi vodna zapornica, in sicer kot del vodne osi mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do zapornice). Arhitekt je svoja dela izjemno vključeval v obstoječe grajeno mesto, pri čemer je upošteval njegove kulturne zgodovinske in urbanistične kvalitete[K1] , topografske značilnosti in ritem življenja Ljubljančanov. Vse to je nadgradil v celoto, ki ji danes pravimo tudi »Plečnikova Ljubljana«.

Reka Ljubljanica je bila skozi celotno zgodovino ključnega pomena za nastanek naselbine in pozneje mesta Ljubljane. Skozi zgodovino je pogosto poplavljala. Prvo regulacijo je v 18. stoletju izpeljal jezuit Gabrijel Gruber (Gruberjev prekop), leta 1913 pa se je obsežnejših del na že betonskih nabrežjih lotil graški arhitekt Alfred Keller, ki je želel preurediti puste betonske bregove z oblikovanjem in terasami, vendar so bila dela leta 1915 zaradi prve svetovne vojne popolnoma prekinjena.

Na začetku tridesetih let 20. stoletja se je urejanja nabrežij Ljubljanice kot vodne osi mesta lotil Jože Plečnik.

BILA JE PRVA - SOVJETSKA PROTILETALSKA RAKETA V-300

Seznam prednostnih del pri razvoju in izdelavi sodobnih primerkov sovjetske raketne tehnike, določenih z vladno uredbo z dne 14. aprila 1948, je predvideval usvajanje tehnologije zajetih trofejnih raketnih izstrelkov in na njihovem temelju pospešen razvoj tako domačih balističnih raket dolgega dosega kot tudi protiletalskih vodenih raket. Ta dela so izvajali v novo ustanovljenem konstruktorskem biroju NII-88, pozneje imenovanem TsNIIMash. Če je razvoj balističnih raket, ki so ga zaupali glavnemu konstruktorju Sergeju Koroljovu, uspešno napredoval – že septembra 1949 je bila izstreljena prva sovjetska balistična raketa R-1, ki je bila kopija nemške V-2 –, pa dela na protiletalskih raketah niso prinesla želenih rezultatov. To je bilo v veliki meri posledica dejstva, da pri protiletalskem raketnem sistemu ni pomembna zgolj raketa, temveč tudi sistemi za zaznavanje, sledenje in vodenje raket do cilja. Poleg tega so protiletalski projektili v primerjavi z balističnimi raketami tudi bolj zahtevni, predvsem kar se tiče krmiljenja in usmerjanja proti cilju, saj gre za zelo zapletene letalne naprave z velikimi manevrskimi sposobnostmi.

V zvezi s tem se je vlada 9. avgusta 1950 odločila, da bo reorganizirala dela pri razvoju protiletalskih raket. Z uredbo so zastavili nalogo konstruirati vodljivo protiletalsko raketno orožje, imenovano Berkut (Natova oznaka SA-1 Guild), ki je pozneje dobilo oznako S-25. Raketni sistem je bil predviden za zaščito Moskve v primeru množičnih zračnih napadov domnevnega sovražnika. S to uredbo so prekinili vsa dotedanja dela z raketami v biroju NII-88, projekt pa so prenesli na ministrstvo za letalsko industrijo – na OKB-301, ki ga je vodil Semjon Lavočkin, ustvarjalec znamenitih sovjetskih lovskih letal »La« iz časov druge svetovne vojne. Ta konstrukcijski biro je dobil nalogo izdelati prvo domačo vodeno protiletalsko raketo, ki je dobila oznako naročnika V-300.

LESENI VELIKONOČNI IZDELKI Z MOTIVOM ZAJCA

Ob izidu marčne številke Tima bo do prihoda velike noči še dober mesec, kar je ravno dovolj, da brez nepotrebnega hitenja poskrbite za primerno okrasitev svojega doma ter pri tem v najboljši možni obliki sebi in drugim dokažete svojo spretnost. V preteklih letih smo v tej reviji že večkrat pisali o različnih tehnikah krašenja pirhov, izdelavi velikonočnih voščilnic in še marsičesa, kar je povezano s praznovanjem največjega krščanskega praznika. Zato smo se tokrat odločili za izvirne lesene okrasne oziroma uporabne predmete, ki jih lahko postavite na praznično obloženo mizo, okensko polico, pred vhodna vrata in še kam.

Nalovnica
Datum: 
četrtek, 5. Marec 2020