8. številka revije Tim

Novica iz dne 9.4.2019

8. številka revije Tim

2     Plastične makete na sejmu v Nürnbergu 2019 - Revell
6     Železniške miniature in dodatki Nürnberg, 30. januar – 3. februar 2019 (2. del)
8     Maketa letala utva BC-3 trojka
20     Samogradnja maket lokomotiv (3. del)
24    Vodne nalepke ZGPMS V 35-04 – samovozni protiletalci
12    MB-1/AIR-2 genie (1. del)
34    Igralna hiška za punčke
17    Model turške dvojambornice gület (8. del)
40    Novo na trgu
22    Bristol beaufighter TF.X (Revell, kat. št. 03943, M: 1 : 48)
26    Modelarski semafor (1. del)
30    MoveR 01 – robotek arduino za učenje programiranja
36    Rezalnik vrvic
38    Nakit z medaljoni

Iz vsebine

PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU V NÜRNBERGU 2019

REVELL

Naslovnica Revellovega kataloga za leto 2019 zgovorno nakazuje smeri razvoja in ponudbo izdelkov tega največjega proizvajalca plastičnih maket, ki skoraj polovico kataloga posveča novim programom radijsko vodenih igrač. Iz žrela transportnega velikana antonova An-225 mrije se pelje radijsko voden »pošastni tovornjak« iz serije X-treme. Sicer pa je plastično maketarstvo v Revellovem katalogu za leto 2019 še vedno dobro zastopano in veseli nas odločitev, da bo Revell na evropsko tržišče pripeljal ponatise skoraj vse ameriške klasike znanega podjetja Monogram. Upamo lahko le, da bodo te makete dosegljive tudi na slovenskem trgu.

MB-1/AIR-2 GENIE

MB-1/AIR-2 genie, izdelek ameriške družbe Douglas Aircraft, je bil nevoden raketni projektil zrak-zrak, opremljen z 1,5-kilotonsko jedrsko bojno glavo. Razvili so ga v času hladne vojne in z njim oborožili nekatera bojna letala zračnih sil ZDA (USAF v letih 1957–1985) in Kanade (Royal Canadian Air Force, 1965–1968, in Air Command, 1968–1984).

Razlog za razvoj tega projektila je bil strah Američanov pred novimi sovjetskimi strateškimi bombniki Tupoljev Tu-4, ki bi lahko v primeru napada dosegli ozemlje ZDA in nosili tudi jedrsko oborožitev. Sovjetska zveza je namreč leta 1949 razvila lastno atomsko bombo.

Konvencionalna oborožitev letal iz obdobja po koncu druge svetovne vojne ni zagotavljala uspešne obrambe pred napadi večjih formacij nasprotnikovih hitrih bombnikov, izstreljevanje večjega števila nevodenih raket na bombniške formacije ne bi bilo kaj dosti bolj učinkovito, prave vodene rakete zrak-zrak pa so bile šele v začetni razvojni fazi, zato so leta 1954 pri družbi Douglas Aircraft začeli program za razvoj projektila zrak-zrak z jedrsko bojno glavo. Tak projektil naj zaradi čim večje zanesljivosti in preprostosti uporabe ne bi bil voden, saj pri jedrski eksploziji s tolikšnim obsegom za to ne bi bilo potrebe.

MOVER 01 – ROBOTEK ARDUINO ZA UČENJE PROGRAMIRANJA

Nekaj dni pred odhodom na izobraževanje, namenjeno učiteljem osnovnih in srednjih šol, ki ga je organizirala Evropska vesoljska agencija (ESA) v Leidnu na Nizozemskem, sem na portalu youtube.com zasledil preprosto kartonsko škatlico v obliki kocke. Imela je ultrasonični senzor in se je po prostoru premikala s pomočjo dveh koles iz odpadnih plastičnih zamaškov, pritrjenih na servomehanizem. Ultrasonični senzor na škatlici je spominjal na oči robotka, pod njimi pa so bila narisana usta, zaradi česar se je zdel prav prikupen, in prav to me je spodbudilo k ustvarjanju. Premikajočega se robotka sem poimenoval MoveR in ga kot primer učenja programiranja predstavil tudi drugim učiteljem na izobraževalnem seminarju na Nizozemskem.

Moja ideja je bila, da bi izdelal čim bolj preprostega mini robotka, ki bi se premikal po prostoru, krmiljen prek pametnega telefona in bi imel možnost avtonomne vožnje s pomočjo ultrasoničnega senzorja ter preprostega programiranja v okolju Arduino IDE. Izdelek sem želel pripraviti do te mere, da bi ga lahko izdelovali učenci v osnovni šoli pri izbirnem predmetu robotike v 8. ali 9. razredu.

MODELARSKI SEMAFOR

O modelarskem semaforju, ki bi prišel prav na marsikaterem tekmovanju, sva z urednikom že nekajkrat govorila, a davna izkušnja me je vsakokrat odvračala od novega projekta. Slovenski modelarji so namreč takrat sprejeli organizacijo nekega večjega tekmovanja, podrobnosti se, žal, ne spominjam, in modelarski kolegi so me prosili za izdelavo semaforja za prikaz rezultatov. Njegova osnova naj bil nekdanji osrednji informacijski semafor z brniškega letališča, ki se mi še danes zdi imenitna naprava. Novejše, podobne izvedbe imajo kar zasoljeno ceno, zato sem pripravil načrte za elektroniko ter potrebno računalniško programsko opremo za podporo semaforja. Sestavil sem tudi del strojne opreme, da sem lahko demonstriral delovanje sistema. Za preostala dela so se zavezali člani modelarskega kluba, na katerega je padlo breme prireditve. Projekt pa je bil resnično privlačen.

Ko sem razmišljal, kako se lotiti dela na podobnem, a sodobnejšem pripomočku, mi je modelarski prijatelj in nekdanji učitelj Peter namignil, da načrtovane naprave pravzaprav niti ne potrebujemo, saj so se doslej vsa manjša in večja tekmovanja pri nas lepo izšla tudi brez semaforja. Izjema so le tekmovanja v zračnih bojih, kjer pa za semafor poskrbijo avstrijski modelarji.

Prepričan sem, da se bodo sčasoma oblikovale tudi zahteve za »profesionalni« modelarski semafor, zato bo nekje treba začeti.

Datum: 
torek, 9. April 2019