Sladko življenje kot nekoč in brez belega sladkorja

22. tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije

V sodelovanju s centrom GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma smo izpeljali že 22. državno tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije z naslovom SLADKO ŽIVLJENJE. Letošnje tekmovanje, ki vsako leto poteka v prostorih Hiše Kulinarike v Novem mestu, je bilo prvič organizirano v posebnih razmerah. Tokrat ni bilo prijetnih vonjav in preizkušanja pripravljenih dobrot, saj je tekmovanje in ocenjevanje nalog potekalo na daljavo, v obliki spletne predstavitve in srečanja. Na začetku sta tekmovalce nagovorila predstavnika soorganizatorjev - Vida Hlebec, ravnateljica Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije iz Novega mesta, in Jožef Školč, glavni tajnik ZOTKS.

Za letošnje tekmovanje smo razpisali temo, ki je vsebinsko povezana z raziskovanjem rabe sladkorja in drugih sladil na Slovenskem nekdaj in danes. Človek se vsekakor počuti dobro, če uživa sladkor in sladka živila. Navdajajo ga hedonistični občutki, ki so se razvili v evoluciji človeka in so povezani z energijo, ki jo telo potrebuje za življenje. V preteklosti sladkor ni predstavljal tako velikega deleža energije kot ga predstavlja danes. Predstavljal je živilo, ki ni bilo razpoložljivo in dostopno povsod in vsem. V zadnjih letih se na Zemlji letno pridela več kot 160 milijonov ton sladkorja in za človeka predstavlja odsvetovano živilo, ki lahko vpliva na pojav različnih bolezni.

Mladi raziskovalci so bili povabljeni, da raziščejo, katera sladila in v kakšne namene so jih nekdaj uporabljali ljudje na Slovenskem. S svojimi nalogami so izkazali znanje in voljo, da raziskujejo področja, ki povezujejo preteklost s sedanjostjo in ob tem iščejo rešitve, ki bi pripomogle k zmanjšanju pojavnosti bolezni, ki jih povzroča sladkor. Mladi so bili usmerjeni v gastronomsko pripravo jedi, ki so jih pripravljali nekdaj in bi jih bilo mogoče vključiti tudi v današnjo prehrano obenem pa so iskali rešitve, ki se ponujajo v pripravi sladic z manj sladkorja. Iz predstavljenih raziskovalnih nalog je mogoče tudi sklepati, da so v preteklosti pri nas sladkor in sladka živila uživali manj pogosto kot danes in da se mladi zavedajo problematike uživanja prevelikih količin sladkih živil.

V kategoriji srednjih šol so najboljšo nalogo z naslovom Sladko kisla rabarbara pripravile Maja Čemažar, Katja Klemenčič in Barbara Jesenovec (Biotehniški center Naklo - srednja šola). Nalogo so izdelale pod mentorstvom Marije Urankar.

Komisija je v kategoriji višjih strokovnih šol kot najboljšo prepoznala nalogo Melanije Deželak in Vanje Lazić (Abitura podjetje za izobraževanje, Celje), z naslovom Otroške sladkarije v preteklosti na Slovenskem. Nalogo sta študentki izdelali pod mentorstvom doc. dr. Elene Marulc.

Vse naloge je pregledala in ocenila strokovna komisija v sestavi:

• doc. dr. Stojan Kostanjevec - predsednik komisije (Pedagoška fakulteta UL),
• mag. Marlena Skvarča (Biotehniška fakulteta UL),
• doc. dr. Mateja Habinc (Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo UL).

Povzetki vseh nalog so zbrani v ZBORNIKU 2020, najboljši nalogi pa sta v celoti objavljeni na povezavah v tabeli (zgoraj).

Tekmovanje pripravljamo v okviru mladinskega raziskovalnega dela in ga organiziramo v sodelovanju s centrom GRM Novo mesto – centrom biotehnike in turizma. Namenjeno je mladim raziskovalcem kmetijskih, živilskih, gostinskih in turističnih ter biotehniških srednjih in višjih strokovnih šol Slovenije. S tekmovanjem želimo dvigniti priljubljenost etnoloških in kulinaričnih značilnosti slovenskega podeželja, odkriti za etnologijo in kulinariko nadarjene dijake ter jih spodbuditi k poglabljanju znanja in raziskovalni dejavnosti na tem področju.

Fotografije postavitev omizij in utrinki s tekmovanja so na POVEZAVI.