Socializem skozi želodec
23. tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije
V soorganizaciji z GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma smo prejšnji teden izpeljali 23. državno tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije z naslovom Socializem skozi želodec: novosti vsakdanje in praznične kuhinje v obdobju Jugoslavije. Letošnje tekmovanje je ob upoštevanju priporočil in ukrepov potekalo v prostorih Hiše Kulinarike v Novem mestu.
Za letošnje tekmovanje smo razpisali temo, ki je vsebinsko povezana z raziskovanjem kuhinje bivše Jugoslavije, ki se je prenesla v Slovenijo in pri nas ostala bodisi taka kot je ali prilagojena na domače okolje. Hkrati ni bilo nepomembno, kakšen pomen in status so te jedi imele pred desetletji, ampak kako so se njihovi pomeni in vrednotenja do danes preoblikovali in prevrednotili.
Mladi raziskovalci so bili povabljeni, da pobrskajo po spominih in izkušnjah svojih staršev ali starih staršev in spoznajo vire ter recepte, ki pričajo o gastronomskih novostih, ki so v Slovenjo prišle s posredovanjem nekdanje skupne države v času po 2. svetovni vojni. Zanimalo nas je, kakšno prehrano so po posameznih okoljih Slovenije ljudje takrat spoznavali prvič kot prehrano »bratskih narodov in narodnosti« Jugoslavije, kdaj so jo uživali in kako so jo pripravljali, kaj od svojih morebitnih potovanj po bivši državi so bolj in kaj manj prenašali v svoja domača okolja. In kako so svoj okus prilagajali novim sestavinam ter nove sestavine in recepte morda prilagajali svojemu okusu. Kaj od tega do danes ostaja del skupne, jugoslovanske (gastronomske) dediščine in kako so te jedi do danes morebiti spremenile in prilagodile.
Kiki bonboni, bonboni 505 s črto, Munchmellow, Cockta, Eurocrem, Čokolino … To je le nekaj izdelkov, ki jih različne sodobne trgovske verige občasno ponujajo v okviru svojih »akcijskih tednov«. Vsaj tiste generacije, ki se še spomnijo svojih izkušenj prehranske popularne kulture socialistične Jugoslavije, tovrstno gastronomijo vzporejajo s francoskim, mehiškim, ameriškim tednom trgovskih ponudnikov. Od petdesetih, še bolj pa šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej, je bilo namreč tudi večinsko prebivalstvo nekdanje skupne države v dokaj sočasno razvijajočemu se potrošniškemu Zahodu, deležno številnih novosti. Od najlonk in pralnih strojev, do gastronomskih novosti – konzervirane (in kondenzirane) hrane (denimo kondenziranega mleka, paštet Gavrilović, konzerv mesnega doručka, Zdenka sira, Čokolešnika), kot tudi različnih doma pripravljenih obrokov. Z migracijami prebivalstva po nekdanji Jugoslaviji so tudi prebivalci Slovenije marsikdaj šele prvič prihajali v stik s sarmo, enolončnico bosanski lonac, s prebrancem, najrazličnejšimi čevapčiči, pleskavicami in drugimi jedmi z žara, kajmakom ter bureki in baklavami. Marsikaj od naštetega do danes ostaja samoumeven del ali sestavina hitre, ulične prehrane, piknikov in zabav, a bogata prehranska ponudba bivših republik se je po desetletjih samostojne države prav tako že porazgubila iz naših vsakdanjih ali prazničnih jedilnikov.
V kategoriji srednjih šol je najboljšo nalogo z naslovom Od prosjače do pice pripravil Blaž Oblak (Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma). Nalogo je izdelal pod mentorstvom Damjane Hosta.
Komisija je v kategoriji višjih strokovnih šol kot najboljšo prepoznala nalogo Nuše Prejac, Ane Zevnik in Viktorije Prek (Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor), z naslovom Recikliranje spominov. Nalogo so študentke izdelale pod mentorstvom Mojce Polak.
| Srednja šola | Avtorji | Naslov naloge | Mentor |
| Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma | Blaž Oblak | Od prosjače do pice | Damjana Hosta |
| Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Živilska šola | Sara Bazjak | Ko zadiši iz kuhinje mojih prednikov | Petra Mole |
| Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma | Tina Hribar, Karmen Šterbenc in Anita Zavrl | Sprehod po kulinarični preteklosti Jugoslavije | Janja Klemenčič |
| Višja strokovna šola | Avtorji | Naslov naloge | Mentor |
| Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor | Nuša Prejac, Ana Zevnik in Viktorija Pek | Recikliranje spominov | Mojca Polak |
| Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor | Gaj Herman, Martina Kovačič in Luka Janžekovič | Vonji in okusi tovarniških menz v socializmu | Brigita Pavlič |
Vse naloge je pregledala in ocenila strokovna komisija v sestavi:
- doc. dr. Stojan Kostanjevec - predsednik komisije (Pedagoška fakulteta UL),
- mag. Marlena Skvarča (Biotehniška fakulteta UL),
- doc. dr. Mateja Habinc (Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo UL).
Tekmovanje pripravljamo v okviru mladinskega raziskovalnega dela. Organizira ga v sodelovanju s centrom GRM Novo mesto – centrom biotehnike in turizma. Namenjeno je mladim raziskovalcem kmetijskih, živilskih, gostinskih in turističnih ter biotehniških srednjih in višjih strokovnih šol Slovenije. S tekmovanjem želi ZOTKS dvigniti priljubljenost etnoloških in kulinaričnih značilnosti slovenskega podeželja, odkriti za etnologijo in kulinariko nadarjene dijake ter jih spodbuditi k poglabljanju znanja in raziskovalni dejavnosti na tem področju.
