Spodaj se nahaja obrazložitev teme z nekaj iztočnicami ter idejami za raziskovalno delo.
Uporabnost ostankov hrane
Za poimenovanje hrane, ki se ne porabi v prehranjevalne namene, so se oblikovali različni pojmi, kot so ostanki hrane, odpadna hrana in zavržki hrane. S pojmom zavržki hrane označujemo odpadke, ki nastajajo v prehranjevalni verigi, tako pri proizvodnji na kmetijah, na domačih vrtovih, pri obdelavi in proizvodnji hrane, v trgovinah, restavracijah in tudi doma v gospodinjstvih. Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Evropi zavrže približno 88 milijonov ton hrane, kar predstavlja približno 20 % proizvedene hrane, na svetu pa naj bi se zavrglo tretjino hrane. Stroški povezani z zavrženo hrano v Evropi znašajo 143 milijard evrov. Tudi v Sloveniji se zavrže veliko hrane. Povprečno se je letno zavrže 143.000 ton. Leta 2015 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 73 kg hrane. Omenjeni podatki nas spodbujajo, da bi razmišljali o odgovornem ravnanju s hrano. Namen letošnjih raziskovalnih nalog zato je, da se proučijo spremembe v odnosu do ostankov hrane skozi čas.
V preteklosti so ljudje pogosto živeli v pomanjkanju hrane in lakoti, zato so s hrano skrbno ravnali. Pridelano hrano so skušali shranjevati na učinkovite načine, poskrbeli pa so tudi, da so hrano, ki jim je bila dostopna in na razpolago, smotrno uporabili. Bili so pozorni na ostanke hrane in tudi do teh oblikovali pozitiven odnos.
Vsebina raziskovalnih nalog, ki jih bodo dijaki in študentje pripravljali v tem šolskem letu, je povezana z ostanki hrane. Mladi raziskovalci bodo raziskovali, kje in kako so v preteklosti nastajali ostanki živil in hrane, na kakšne načine so posamezniki, gospodinjstva in gostišča ravnali z njimi in na kakšne načine so jih uporabljali. Raziskovalci se bodo osredotočali na to, kako so živila, ki so ostajala ob pripravi hrane in pa ostanke same hrane v preteklosti posamezniki, gospodinjstva oziroma gostišča morda ponovno uporabili in v kakšne vse namene (kot hrano, za koga – za ljudi/živali, v morebitne druge namene npr. gnojivo, za zaščitne premaze ipd.). Osredotočali se bodo na vsakdanjo in praznično hrano (ob različnih priložnostih v koledarskem letu oziroma ob praznikih življenjskega cikla), ob posameznih delih, ob tem pa raziskovali in zbirali posamezne recepte za pripravo jedi iz ostankov živil in hrane. Premišljevali bodo tudi o morebitni sodobni uporabnosti in nadgradnji zbranih receptov ter v svojih nalogah skušali odgovarjati na vprašanja, katere jedi so se v preteklosti pripravljale iz ostankov živil in hrane in kako so jih vključevali v jedilnike? Kako so prebivalci Slovenije skozi čas izkoristili posamezne dele živali, zelenjave, sadja in drugih vrst hrane, da so se izognili ostankom hrane?
Zbrane recepte za pripravo jedi iz ostankov hrane želimo zbrati in urediti, kar bi nam omogočilo tudi izdajo knjižice z recepti, ki bi bili zbrani in oblikovani v okviru raziskovalnega dela dijakov in študentov.
Obrazložitev pripravila: doc. dr. Stojan Kostanjevec in doc. dr. Mateja Habinc
