Spodaj se nahaja obrazložitev teme z nekaj iztočnicami ter idejami za raziskovalno delo.
»Sladko življenje«: sladkor in druga sladila v prehrani na Slovenskem
V sodobnem Zahodnem svetu je sladkor in pretirano sladkanje jedi obsežen zdravstveni problem. Sladkor in živila z več sladkorja, zlasti pa pijače, so danes razpoložljivi in lažje dostopni kot nekoč. Podobno kot od nikotina, alkohola in različnih mamil smo fizično in psihično lahko odvisni tudi od sladkorja, le da ta odvisnost ni družbeno stigmatizirana ali celo predmet prepovedi. Številne nenalezljive bolezni, kot sta debelost in sladkorna bolezen, so pogosto povezane s prekomernim uživanjem sladkorja. Glede na zdravstvene težave, ki so povezane z uživanjem sladkorja, sladke hrane in pijač, skuša sodobna družba vse bolj ozaveščati o njihovi škodljivosti in spodbujati uživanje hrane z manj sladkorja.
V preteklosti pa ni bilo tako. Ljudje so opravljali veliko fizičnega dela, sladkor ni bil razpoložljiv niti ne dostopen, kot je danes. Letošnja tema raziskovalnih nalog je usmerjena v zgodovino rabe sladkorja in sladkanja v prehrani na Slovenskem. Zanima nas, ne le katera in kakšna sladila so poznali naši predniki in so bila znana ter na voljo v preteklih desetletjih, ampak tudi kako so jih uporabljali. Sladkor je bil namreč še v desetletjih po drugi svetovni vojni marsikje redka dobrina, ki so jo uporabljali zgolj za jedi ob posebnih priložnostih. Gospodinje so ga uporabljale kot konzervans, zlasti pri kuhanju marmelad iz sadja, ki so ga pridelali na domačih vrtovih. Na Slovenskem se je kot pogosto sladilo uporabljal tudi med, ki je in za ljudi še vedno predstavlja tudi domače zdravilo. Kot sladilo se je zlasti v preteklosti uporabljala brezova voda, ki so jo ljudje zbirali z namenom zdravilnega čiščenja telesa, ponovno pa se vse bolj tudi v sodobnosti uporablja v zdravilstvu. Sladkor je tudi pomembna sestavina za pripravo domačih sadnih sirupov, kot so malinovec, ribezov, borovničev in bezgov sirup. Zaradi pomanjkanja sladkorja pa so ljudje uporabljali tudi različna sladila. V slovenskih gospodinjstvih so pogosto uporabljali saharin.
Mlade raziskovalce letos nagovarjamo, da se posvetijo predvsem raziskovanju naslednjih tem, ki so zaznamovale način življenja in predvsem prehrano ljudi na Slovenskem:
- Katera sladila, ob kakšnih priložnostih in v kakšne namene so naši predniki v preteklosti uporabljali? Kaj, kar je danes samoumevno, so sploh sladkali (kava oziroma njeni nadomestki, čaj, sadni sirupi, različne pijače, sladice) in zakaj (zaradi okusa, obstojnosti živila idr. razlogov)?
- Kaj so naši predniki še pred desetletji sploh razumeli kot sladice: suho sadje, džemi in marmelade, pecivo; kdaj in kako so jih pripravljali, ob kakšnih vsakdanjih in prazničnih priložnostih so z njimi prihajali v stik?
- Kako so bile sladice, sladila in njihovi nadomestki dostopni posameznim generacijam, kje in kako so jih shranjevali in pripravljali?
Mladi raziskovalci imajo priložnost, da v različnih okoljih, s pomočjo literature, sogovornikov in različnih raziskovalnih metod obravnavajo uporabo in uživanje sladkorja in sladke hrane ter pijač v preteklosti in danes. Zbiranje in zapis receptov sladkih jedi in pijač na Slovenskem pa naj bo raziskovalcem predvsem v pomoč pri praktični predstavitvi njihovega dela.
Obrazložitev pripravili: doc. dr. Stojan Kostanjevec, doc. dr. Mateja Habinc in mag. Marlena Skvarča
