Biološki pomen DNA vladarjev

V času jesenskih počitnic za vas pripravljamo pestro dogajanje, saj ponovno organiziramo

Zotkine dneve odprtih vrat

Pripravljena imamo različna predavanja in delavnice, vse je povezano s temami, ki jih pokrivamo na Zotki in seveda zanimivo za učence, dijake, učitelje, mentorje in kogarkoli, ki jih zanimata naravoslovje in tehnika.

Eno od predavanj bo tudi "Biološki pomen DNA vladarjev".

Molekularna orodja genetike in v zadnjem času tudi genomike, se vedno bolj pogosto uporabljajo tudi pri zgdodvinskih in arheoloških raziskavah. Iz tega se je razvilo področje arheogenetike, ki iz različnih bioloških materialov skuša izolirati DNA. Na tej podlagi se nato določa spol, sorodstvene vezi, bolezenska stanja in vzroke smrti posameznikov ali skupin. Ker so najpogostejši arheološki ostanek biološkega izvora kosti, se za izolacijo največkrat uporablja na siliciju temelječa ekstrakcija. DNA se nato dalje analizira s pomočjo različnih izvedb PCR, hibridizacijo, RFLP in včasih kariotipizacijo.

Arheološki ostanki lahko hitro propadajo, DNA pa je slabše kvalitete (fragmentirana in v manjših koncentracijah). Zato je potrebno posebej previdno a hitro delo v rokavicah in posebnih laboratorijih, da preprečimo kontaminacijo in v največji možni meri omejimo propadanje. Med bolj znanimi primeri uporabe tovrstnih orodij je analiza DNA okostja anglešekag kralja Riharda III. S pomočjo DNA so potrdili identiteto in nekatere lastnosti njegove fizične podobe, kot sta barva oči in las. Analiza je pokazala tudi, da je nekje moralo priti do izvenzakonskega očetovstva, kar je razvnelo javno razpravo. Poleg tega primera uporabe genetskih orodij so znani tudi drugi. Porfirija pri kralju Juriju III., povezava hemofilije z britansko kraljico Viktorijo, posledice poročanja znotraj sorodstva pri Habsburški dinastiji in primer Mone Lise so le nekateri od bolj odmevnih.

Uporaba tovrstnih orodij pa nam poleg zanimivih informacij in znanja odpira tudi številne etično-pravne dileme, ki jih bomo morali vzeti na znanje pri nadaljnji rabi.

Tim Prezelj je diplomirani mikrobiolog in magister molekulske in funkcionalne biologije. Trenutno se pripravlja na začetek doktorskega študija. Je dolgoletni Zotkin sodelavec, sodeluje pri izboru raziskovalnih nalog, ki Slovenijo predstavljajo na sejmih znanosti v tujini in pri pripravah mladih raziskovalcev na predstavitve nalog v tujini. Ekipe tudi spremlja na mednarodne sejme.

Predavanje bo predvidoma v ponedeljek, 25. oktobra, 9.00 - 10.00

Podroben program in prijave so na POVEZAVI.