Intervju: Tevž Lotrič
»Vedno sem želel snov razumeti. Učenje na pamet mi nikoli ni bilo blizu.«
Tevž Lotrič je letos uspešno zaključil 2. letnik Gimnazije Kranj. Navdušen je nad naravoslovjem, kar dokazujejo njegovi številni uspehi na različnih naravoslovnih področjih, ki jih je iz leta v leto več. Letos je na tekmovanjih iz znanja v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije dosegel kar tri zlata priznanja, in sicer na področju logike, naravoslovja in programiranja. Odlične rezultate dosega tudi pri matematiki, fiziki in še bi lahko naštevali. Tako si je priboril mesto v ekipi za evropsko naravoslovno olimpijado, ki je med prvomajskimi počitnicami potekala v Sloveniji. Skupaj z Gašperjem Koširjem, prav tako s kranjske gimnazije, ter Lukom Hadlom z Gimnazije Novo mesto je osvojil zlato medaljo. Prav tako se je uvrstil na balkansko računalniško olimpijado, ki jo je pretekli teden gostila Romunija, konec avgusta odhaja na srednjeevropsko matematično olimpijado na Poljsko, tik zatem še na Japonsko na mednarodno računalniško olimpijado. Tako je postal eden najuspešnejših srednješolcev v letošnjem šolskem letu.
Pogovor je potekal dan pred Tevževim odhodom na balkansko računalniško olimpijado.
Glede na tvoje izjemne rezultate si se verjetno že zgodaj navdušil nad naravoslovjem?
Odkar pomnim, sta me privlačila naravoslovje in tehnika. Tudi starša sta naravoslovno usmerjena. To je verjetno pripomoglo k temu, da sem se bolj navdušil nad naravoslovnimi temami kot nad družboslovjem. Še posebej blizu so mi logično razmišljanje, matematika in fizika.
Letos si se že udeležil enega večjih mednarodnih tekmovanj iz znanja – naravoslovne olimpijade, ki je v organizaciji ZOTKS potekala v Sloveniji. V ekipi z Gašperjem Koširjem in Lukom Hadlom ste bili ena od le šestih ekip, ki je prejela zlato medaljo. Ste takšen uspeh pričakovali?
Pred olimpijado ne, saj smo se zavedali, da so preostale ekipe tudi odlične. Boljši občutek smo dobili, ko smo rešili vse naloge. Menili smo, da bi se med vsemi 52 sodelujočimi ekipami lahko uvrstili vsaj v zgornjo polovico, a tako visoke uvrstitve resnično nismo pričakovali.
Po čem si boš poleg medalje najbolj zapomnil to olimpijado?
Predvsem po druženju z vrstniki iz različnih držav. Prav tako mi je bil všeč spremljevalni program – številni izleti in ogledi. Seveda bi bili ti zame še bolj zanimivi, če olimpijada ne bi bila v Sloveniji. Tako bi v sklopu tekmovanja lahko spoznal še katero drugo državo.
Jutri odhajaš na balkansko računalniško olimpijado, konec avgusta te čaka srednjeevropska matematična olimpijada, tik po njej še mednarodna računalniška olimpijada na Japonskem. Kakšna so pričakovanja oziroma želje?
Za nobeno od naštetih olimpijad nimam pretirano visokih pričakovanj. Obe računalniški olimpijadi sta namreč namenjeni dijakom vseh letnikov srednje šole. Tako imajo prednost tisti, ki so že bolj proti koncu srednješolskega izobraževanja. Imajo več izkušenj in znanja. Boljše možnosti imam pri matematiki. Na tej olimpijadi tisti, ki so ravno zaključili 4. letnik oziroma so se uvrstili na mednarodno matematično olimpijado, ne smejo sodelovati. Dejstvo pa je, da sem se do zdaj bolj intenzivno pripravljal na obe računalniški tekmovanji kot na matematično, saj me računalništvo in programiranje bolj veselita.
Si kdaj sanjal, da boš dosegal takšne zavidljive rezultate na državni ravni in se uvrstil na številna mednarodna tekmovanja?
Dober rezultat nikoli ni bil moj glavni cilj ali glavna motivacija. V nižjih razredih osnovne šole so tekmovanja sicer tako organizirana, da posamezniki tekmujejo le na šolski ravni. V zadnjih osnovnošolskih razredih, ko se je možno uvrstiti na državno raven, sem zaradi dobrih rezultatov v preteklih letih začel upati, da se bom uvrstil naprej. Potem je rezultat postajal vedno bolj pomemben. Bodimo iskreni, nihče ne tekmuje samo iz veselja. Vedno je prisotna vsaj skrita želja po dobro uvrstitvi. Šele lani sem tudi izvedel, da se lahko z državnega uvrstim na mednarodno tekmovanje. Takrat sem se začel še bolj truditi. Vesel sem, da mi je uspelo. Priprave posamezniku veliko dajo. Z mojega stališča ni toliko pomembno, da sem se dobro pripravil, bolj pomembno je, da sem se naučil veliko novega.
V enem od intervjujev si dejal, da raziskovanje predstavlja najboljši način učenja. Praviš, da raje raziskuješ, kot da bi se učil na pamet. Meniš, da si zato tako uspešen?
Vedno sem želel snov razumeti. Učenje na pamet mi nikoli ni bilo blizu. Ko nekaj raziskuješ in raziščeš, lažje razumeš. Tudi starši so me pri tem vedno spodbujali. Če česa kdaj nisem vedel ali sem jih prosil za informacijo, so mi svetovali, da sam poiščem odgovor. Seveda so mi pomagali s kakšnim napotkom ali razlago, vendar so me usmerjali v samostojnost. Prav tako mislim, da je k mojim uspehom pripomoglo to, da so me zgodaj začele zanimati naravoslovne teme. V prvih razredih osnovne šole mi vsebine po učnem načrtu niso bile posebej v izziv. To so opazili učitelji na Osnovni šoli Predoslje in mi priskrbeli dodatne naloge. Moj hitri napredek so prepoznali tudi starši, ki so me začeli spodbujati pri mojih zanimanjih. Oče mi je zato priskrbel robota, na katerem sem lahko že zgoraj programiral. Kasneje sem sam začel iskati dodatne izzive.
Si zato kdaj čutil pritisk okolice, da moraš uspeti?
Pritiskov drugih, da bi na tekmovanjih kaj dosegel, nikoli nisem čutil. Prej sam od sebe zahtevam, da na nekem tekmovanju dosežem vsaj isto ali več kot v preteklem letu. Na vsakem tekmovanju želim pokazati vse, kar znam.
Imaš poleg priprav in udeležbe na vseh tekmovanjih ter obveznega šolskega dela še kaj prostega časa? Čemu ga posvečaš?
Vsega prostega časa ne preživljam za knjigami in računalnikom. Od drugega razreda osnovne šole treniram tenis. V mlajših letih sem se udeleževal teniških turnirjev. Sedaj tenis treniram rekreativno, da sem v dobri fizični kondiciji. To mi vedno pomaga tudi na tekmovanjih, saj se lahko bistveno bolje in dlje koncentriram, lažje razmišljam. Prav tako se med učenjem ali programiranjem rad sprostim s tekom ali igranjem košarke z bratoma.
Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Glede smeri študija se še nisem odločil. Zanimajo me tako programiranje kot tudi fizika in matematika oziroma kakršnakoli študijska smer, ki povezuje omenjena področja. Dopuščam možnost, da se bom odpravil študirat v tujino. Prav zato sem se vpisal na program mednarodne mature na kranjski gimnaziji, s katerim začnem septembra.
Pripravila: Tjaša Toni Skubic
O projektu – serija intervjujev Kje so naše ladje?
V sklopu projekta »Kje so naše ladje?« predstavljamo mlade in malo starejše, ki plujejo po širnih morjih, a imajo na Zotki eno od svojih pristanišč. Torej tiste, ki se ali so se udeleževali Zotkinih aktivnosti oziroma z Zotko sodelujejo v vlogi mentorjev, članov komisij in podobno.
Pretekli intervjuji:
Intervju z mag. Katjo Stopar: Če želiš nekaj doseči, moraš znati sodelovati
Intervju z Markom Jeranom: Mladim je treba predstaviti uporabno vrednost kemije, to jih pritegne
Intervju s Petrom Ogorelcem: Od sanj o poklicu pomorščaka do graditelja ladij
